DUŠevne motnje: vsak dan se soočamo s problemi; če so majhni nas kvečjemu spodbudijo, da jih rešimo, večji pa lahko pripeljejo do različnih oblik duševnih motenj; Nevroze

DUŠEVNE MOTNJE:

vsak dan se soočamo s problemi; če so majhni nas kvečjemu spodbudijo, da jih rešimo, večji pa lahko pripeljejo do različnih oblik duševnih motenj;

Nevroze: so blažja oblika duševne motenosti; človek za nekaj časa izgubi sposobnost znajdenja v stikih z drugimi ljudmi-tega se tudi zaveda-zaveda se, da je nekaj narobe z njim, a si ne zna pomagati-njegove motnje ga motijo; vzrok so ponavadi hudi čustveni pretresi in travmatični doživljaji v otroštvu; vzrok so lahko tudi neuspehi (v službi, s partnerjem), nezadovoljstvo; Freud: vzrok naj bi bil v potlačenemu konfliktu (potlačen v podzavest)-iz podzavesti prihaja navzven v obliki nevroz; vrstne nevroz:

�.anksiozna-temelji na stanju utesnjenosti, zaskrbljenosti. je v čudnem stanju tesnobne napetosti; pacient ne ve, kaj je vzrok-je nekje v podzavesti (potlačen strah, ki prihaja navzven); če poskušamo priti do vzroka, se anksioznost razprši; lahko je prisotna pri vseh ljudeh;

‚. fobije-neutemeljen strah pred konkretnimi stvarmi; človek ve, česa se boji, ne ve pa zakaj; strah nima nobenega realnega vzroka v življenju;

ƒ. histerije-konverzivne nevroze-mirna reakcija, kaže se v obliki organskih obolenj, ni organskih bolezni, samo simptomi so prisotni (človek ohromi, ni pa organskega vzroka), so psihičnega vzrokaà namišljena nosečnost; gre za popolno emocionalno ravnodušnost, nič drugega ga ne zanima, samo zase skrbi; Freud pravi, da gre hkrati za nagrado in kazen; gre za dve vrsti koristi: 1.) človek kaznije samega sebe, ker je npr. hrom, hkrati pa je nagrajen, ker se izogne neki posledici, ki bi mu lahko sledila (vojski); 2.) če omedli, gre lahko na bolniško; grajske gospodične so omedlele, da so jih lahko mladeniči oživljali z dišečimi snovmi;

človek pade na tla, grabijo ga krči, hkrati izpušča grozljive glasove; navadno nikoli ne pride do poškodb (npr. pri padcu);

„. kompulzivno-obsesivne-gre predvsem za prisilne misli in prisilna dejanja; pacienta vedno obsedajo neke misli, ki se jih ne more znebiti; nekaj ga sili, da mora opravljati določena dejanja (npr. šteti stopnice), ki so ponavadi nesmiselna; vzroki so neznani, otrok se tega nauči in se ne more odvaditi;

…. depresivne nevroze-žalost, otožnost, v hudih občutkih krivde; nespečnost, zavračanje hrane; po nekem določenem času lahko nevroza sama izgine, če pa ne, gre sam iskati strokovno pomoč; če si depresiven, pomaga pogovor;

†. nevrastenije-se kažejo v obliki glavobolov, povišnja impulzov, krvnega tlaka-org. obolenja zaradi psihičnega vzroka-pride do obolenja brez pravega vzroka;

Psihoze: so najhujša oblika duševnih bolezni; pacient pri njih izgubi stik z družbo (lahko prekinjen za nekaj časa, ali omejen-dokler traja bolezen); človek je lahko napadalen do drugih, lahko tudi do samega sebeàzato mora nekaj časa preživeti v psih. bolnicah; niso sposobni opravljati svojega poklicnega dela, kot prej; ločimo: �. organske-vzrok je v poškodovanih možganih ali poškodovanosti živčevja; do tega lahko pride zaradi sifilisa, udarcev v glavo, zastrupitve s kem. snovmi, kroničnega alkoholizma, arterioskleroze in arteroskleroze (pri starejših);

‚. funkcionalne-org. vzrok in najpomembnejši-lahko jih sploh ni; pri njih obstaja dedno nagnjenje-potem je od okoliščin posameznika odvisno, ali se bo pojavila duševna bolezen ali ne; človek se zateče iz konfliktne situacije v bolezen;

vrste: �. manično-depresivna: pojavlja se ciklično-obdobje manije in obdobje depresije (vmes je lahko tudi normalno obdobje); ne pride do intelektualnega propada, samo čustvovanje in mišljenje se spremenita; faza manije: človek je zelo živahen-govorni impulz zelo močan, ima veliko misli, pride tudi do bega misli, telesna aktivnost živahna, je dobre volje, prava čustvena evforija; ko je na višku, človek kar naprej teka, ne more jesti, nespečnostàpogosto pride do izčrpanosti; v skrajnih primerih uporabljajo elektro-šoke, običajno pa zdravila; faza depresije: mišljenje se popolnoma spremeni-v skladu s čustvovanjem; človek je otožen, žalosten, telesna aktivnost upočasnjena, prav tako mišljenje; pojavljajo se občutki manjvrednosti in krivde (pacient obtožuje sebe za vse), nespečnost, pacient kar naprej joka, tarna, stoka; razmišlja samo o svojih problemih in o njih govori; v najhujši obliki je popolnoma apatičen-ne govori in ne more se gibati; pogosta je misel na samomor (v najgloblji fazi ga ne more narediti); zdravi se predvsem z zdravili (psihoterapija redkokdaj);

‚. shizofrenije-popoln propad osebnosti (intelektualen)-čustveno, socialno propade; pri hujših oblikah zelo hitro pride do smrti, ugotovili so določene kemične spremembe pri pacientih; prepričani so, da je lahko vzrok povezanost med otrokom in materjo (ali jih je mati zapustila, občutek osamljenosti,...-v otroštvu neprilagodljivi, čustveno hladni a zelo občutljivi, vase zaprti); značilnosti: zdravniki ne vedo za katero obliko gre (lahko mešanica, prehod); -beg iz realnosti (pacient ne vidi svojega stanja, živi v svojem domišljijskem svetu), -spremembe v mišljenju-fantazija (pacient ima občutek da mu nekdo daje ideje v glavo in mu jih potem nekdo krade; izmišljujejo si nove besede, halucinacije-pri nekaterih-največkrat slušne, vidne ali vonjalne); -nepredvidljivo, impulzivno obnašanje (v skladu s halucinacijami); oblike: 1.) enostavna-simplex: postopoma pride do osiromašenja mišljenja, pomanjkanja koncentracije, izmikanja delu, bežanja iz družbe; navadno mladi ljudje, ki so bili sposobni, delovni, inteligentni; za to obliko halucinacije niso značilne; sčasoma pacient socialno in intelektualno propade; 2.) hebefrenija: značilna za mladostnike-lahko tudi pri otrocih; kaže se tako, da se pacient skozi hahlja-bolezen gre hitro naprej (tako kot pri enostavni), čustva so zelo plitva in površna, čudne ideje, nove besede in halucinacije; večkrat pripelje do smrti (še posebej, če ni zdravljen) 3.) katatona: izraža se v dveh oblikah: -po eni strani katatona otrdelost (kaže se v negativizmu)-nasprotovanje vsemu, kar se mu reče; mutizem-nič ne reče, spakuje se, pljuva, zavzame značilno pozo; sliši glasove, ki mu prepovedujejo govoriti; po drugi strani ps popolnoma nasprotno obnašanje-brezciljno tekanje, odklanjanje hrane, nespečnostàzaradi izčrpanosti smrt;

4.) paranoidna: pacienta nekaj ves čas preganja; v ospredju so preganjalne misli, ves čas je v opazovanju; halucinacije se lahko pojavljajo (pogoste slušne); pojavi v kasnejšem obdobju;

Psihoze se zdravijo z zdravili, redko z elektrošoki; psihoterapije pridejo v poštev samo pri nevrozah, ko je zdravljenje že utečeno; pri psihozah samo dodatni del zdravljenja;

Osebnostne motnje-vedenjske motnje-sociopatije-psihopatije ta motnja se kaže v neustreznih značajskih lastnostih posameznika in v neprimernem odnosu do drugih ljudi; vzrok za te motnje je neprimerna vzgoja (življenske razmere) in čustveni primanjkljaj v otroštvu; značilnosti psihopatov so v tem, da pustijo nagonskim impulzom da delujejo, prihajajo kadarkoli ven in se tudi tako obnašajo (niso sposobni ravnati razumsko, ampak ravnajo nagonsko); psihopate dajemo vmes med normalne ljudi in duševne bolnike-simptome imajo podobne duševnim boleznim; v blagi obliki včasih imenujemo psihopata shizofrenik (hladen, zaprt sam vse); za psihopate zdravila ni; razlika med psihotikom (razkroj osebnosti) in psihopatom (moteno čustveno področje); razlike med nevrotikom (zaveda se da je moten, hoče to rešiti; moten samo del osebnosti) in psihopatom (ne zaveda se da je moten, se nagonsko še bolj usmerja v bolezen; motena celotna osebnost); psihopati so ljudje, ki povzročajo nesreče, različne sprevrženosti (sodomija, nekrofilija, pedofilija, fetišizem, transvestizem, voayeurizem, posiljevalci); narkomanija-človek je prej normalen, potem pa se osebnostno spremeni; vzroki za uživanje drog: neurejene razmere doma, labilna osebnost; droge so surovine rastlinskega in organskega izvora, ki se uporabljajo v zdravilstvu; snov, ki vpliva na telesne in duševne funkcije posameznika; droga lahko deluje: -kot pomirilo, če bolnika pestijo, -kot poživilo, kadar je posameznik izčrpan, -kot omama pri bolečinah, -kot opoj, kadar poskuša zapolniti svojo notranjo praznino; uživanje drog je lahko: zmerno, zloraba ali odvisnost; droge nimajo istega učinka na vse: obstaja psihološka odvisnost prisotna želja po uživanju drogà lahko se hitro sprevrže v fizično odvisnost-org. rabi drogo; abstinenčna kriza: pojavi se 8-14 ur po zaužitju; pri alkotu se doza niža, pri drogah pa viša; abstinenčna kriza se pojavi na začetku kot zasolzene oči, smrkanje, znojenje, nespečnost; 18-24h se razširijo zenice, kurja polt, drhtenje, oblivi vročine ali mraza, močne bolečine v mišicah in hrbtu; do 36h se stopnjuje-čisto je zmeden, sili ga na bruhanje, ima drisko, zmanjšanje teže, tlak in temp. se zvišata, bolečine v mišicah zelo hude, nespečnost; pri 48h višek simptomov, potem celotna zadeva pojenjuje; po 7-10 dneh simptomi nise več vidni, vendar še nekaj mesecev bolečine v mišical in nespečnost; ozdravljeni narkomani še dolgo sanjajo o drogi;